Simona Samida CerkOŠ Franceta Bevka

Sodobni pouk književnosti temelji na obravnavi literarnih besedil po metodičnem sistemu faz šolske interpretacije, po kateri naj bi obravnavali tudi integralna besedila in učencem omogočili hkratno recepcijo vizualnega in besedilnega dela. Kordigel Aberšek (2008) pravi, da to naredimo tako, da vsem zagotovimo dostop do slikovnega dela, sočasno zagotovimo zaznavanje besedilnega in slikovnega dela slikanice ter da otrokovo zmožnost recepcije slikanice razvijamo najprej z recepcijo besedilnega dela, nato z recepcijo likovnega dela, nato pa še z recepcijo besedilnih in likovnih signalov. Ker v šoli vsem učencem ne moremo priskrbeti svojega izvoda slikanice, učitelji pogosto beremo slikanice tako, da učenci natrpano sedijo v krogu, učitelj pa bere književno besedilo in kaže ilustracije v slikanici. Na tak način se učenci ves čas borijo za ugodno poslušalsko, še bolj pa za ugodno gledalsko pozicijo, recepcija književnega besedila pa je na ta način ves čas motena. Recepcijo slikanice lahko izboljšamo tako, da ilustracije ob branju književnega besedila predvajamo preko projektorja na platno, učne dejavnosti pa v več fazah šolske interpretacije v skladu z odprtim učenjem popestrimo z uporabo IKT orodij, kot so JQUIZ, JMATHC, JCLOSE, JMIX, JCROSS in drugimi. V uvodni motivaciji tako učence animiramo z uporabo različnih senzoričnih aktivnosti, kot je npr. zanimiv odlomek obravnavanega dela v obliki radijske igre ali filma. V fazi interpretacije mladinskega literarnega dela preko različnih nalog narejenih v IKT orodjih preverjamo razumevanje besedila, usvajanje in razlago novih besed in osebni odziv na prebrano literarno besedilo. V tej fazi izvedemo različne vaje odprtega učenja, ki omogočajo individualno sodelovanje vseh učencev. Z razdelitvijo v manjše skupine jih prisilimo, da aktivno razmišljajo in poglabljajo literarnoestetsko doživetje ter stopnjujejo svojo pozornost in osredotočenost na slikanico. Otrokova recepcija besedila se z aktivno udeležbo v procesu izobraževanja bistveno izboljša. Z različnimi animacijskimi vložki in uporabo IKT pridobivamo učenčevo pozornost v vseh fazah šolske interpretacije in dosežemo poglobljeno razmišljanje. V primerjavi s klasičnim poukom, je poučevanje z IKT oplemeniteno, recepcija književnih besedil je boljša, uresničevanje ciljev iz Učnega načrta za slovenščino (2011) pa bolje doseženo.

 

Deli objavo
Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter