Katarina PeričOŠ Staneta Žagarja Lipnica, Kropa

Prispevek govori o primeru pouka slovenščine na daljavo v manjših učnih skupinah. Ta sicer ustaljeno poteka individualno deloma v živo prek skypa, deloma v spletnih učilnicah moodle. Gre za primer učenja jezika (slovenščine) izven klasične učilnice, s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki pomaga premostiti razdalje in časovne pasove med učiteljem in učenci po svetu. Slovenščina na daljavo je namenjena otrokom staršev s slovenskimi koreninami v tujini, ki zaradi prevelike oddaljenosti kraja bivanja nimajo možnosti, da bi se priključili kateri od skupin, ki jih poučujejo v tujino napoteni učitelji slovenščine. Ti učenci zato nimajo možnosti izkušnje učenja slovenščine v skupini vrstnikov. Prav to smo jim želeli omogočiti tudi pri pouku na daljavo, prostor srečanja pa smo ustvarili s pomočjo sodobne tehnologije. Oblikovali smo manjšo učno skupino učencev glede na njihovo starost, raven znanja slovenščine ter glede na časovni pas bivanja. V spletni učilnici smo vnaprej pripravili gradivo in aktivnosti za učence, nato pa del pouka v skupini izpeljali v živo preko skype-konference, nekaj dejavnosti pa so učenci izvedli po povezovanju v živo ter svoje naloge oddali v spletni učilnici, kjer so dobili tudi povratne informacije s strani učitelja. Predstavljena oblika poučevanja slovenščine na daljavo omogoča večjo interakcijo med vrstniki, ki so vključeni v program. Je priložnost, da se spoznajo in povezujejo, delijo svoje izkušnje, morda izhodišče za siceršnje povezovanje in tkanje novih prijateljstev. Tovrsten pouk omogoča delo v dvojicah, skupini, sodelovalno delo med učenci in tako postane bolj podoben pouku v klasični učilnici. Izkazalo se je, da pri sicer individualnem poučevanju ta način učencem predstavlja močan motivacijski element za učenje slovenščine. Na tak način je mogoče po obravnavanem tematskem sklopu pripraviti nove naloge, ki zahtevajo uporabo naučenega, preverjanje znanja, testiranje dosežkov itd.. Kot ena glavnih ovir za združevanje učencev v manjše skupine se je izkazala časovna razlika zaradi velikih razdalj med njihovimi kraji bivanja. Problem pogosto predstavljajo tudi ovire tehnične narave, ki jih ni mogoče predvideti (šumenje, slabe povezave oz. občasni izpadi le-teh, nedelujoči programi ipd.), posledično pouk traja dlje kot je prvotno načrtovano. Učenec, ki želi sodelovati pri taki obliki pouka, mora biti seveda vešč samostojne uporabe IKT.a