Danijel ŠicOŠ Toneta Čufarja Maribor

Glede na splošno priznanost učinkovitosti formativnega spremljanja je hitro jasno, da je smiselno tudi pri razvijanju digitalnih kompetenc ubrati podoben pristop. Prispevek prikazuje Formativno spremljanje razvijanja sistematičnega in načrtnega razvijanja digitalnih kompetenc s sodelovalnimi orodji pri zgodnjem poučevanju računalništva v 4., 5. in 6. razredu. Uporabili smo novo digitalno sodelovalno orodje OneNotov zvezek za predavanja, v katerem so učenci delili svoje vsebine in dajali povratne informacije. Glavni namen dejavnosti je bil podpirati učence pri prevzemanju odgovornosti za svoje znanje. Učenci so spoznali elemente poročila, primerjali so več različnih poročil in skupaj določili kriterije za pripravo kvalitetnega poročila. Naučili so se postavljati cilje in skupaj določati kriterije uspeha ter dajati povratne informacije sošolcem. Predznanje uporabe orodja in pisanja vsebin smo preverili z nalogo zlaganja elementov zahvale na ustrezno mesto v zasebnem učenčevem področju v orodju OneNote. Ob razgovoru smo primerjali poročili. Učenci so predlagali kriterije za dobro poročilo, učitelj jih je zapisal na tablo. Gradiva učitelj objavi v javnem delu zvezka tako, da so učencem zmeraj na voljo. Sledil je zapis poročil v privatnem prostoru. Učitelj učence pri tem usmerja tudi na objavljena gradiva, kjer lahko svoje poročilo preverjajo s kriteriji. Po zaključku pisanja poročila smo ob primerih izvedli razgovor o povratni informaciji. Gradiva so objavili v javnem prostoru zvezka. Učenci svoje poročilo skopirajo v prostor za sodelovanje in vzajemno podajo povratno informacijo ter po potrebi popravijo poročilo. Uporabljeno digitalno orodje omogoča sodelovanje, izmenjavo vsebin in dajanje povratnih informacij. Zaradi uporabe digitalnega orodja je bil proces učenja izveden tako, kot na klasičen način ne bi bil možen saj je bilo prisotnih 28 učencev, kjer je vsak delal na svojem računalniku. Učitelj je imel v vsakem trenutku pregled nad delom učencev, učenci pa so lahko med delom dostopali do pripravljenih gradiv. Ob tem so učenci na enostaven način sodelovali s sošolci znotraj istega okolja. Naloga je bila za učence 4. razredov precej zahtevna. Pri 6. razredih se opazi veliko boljši pregled nad situacijo, poročila sicer še niso optimalna, pokaže pa se, da znajo v povratnih informacijah veliko bolj kritično in utemeljeno poudariti pomanjkljivosti ter podati predloge za izboljšave.