Breda Poličar, Gimnazija Poljane, Ljubljana
V aprilu sem se v okviru projekta USP.EH iz sklopa evropskih projektov Erasmus+ KA1 udeležila seminarja TAP-SWIPE-PINCH INTO STEM – Learning mathematics and science with tablets.. V estonski prestolnici Talin smo se srečali učitelji matematike in naravoslovja iz različnih evropskih držav. Teden smo preživeli v preskušanju različnih aplikacij za tablične računalnike in pametne telefone, s posebnim poudarkom na uporabi ideje BYOD pri pouku matematike in naravoslovja. Idej je bilo veliko, zato sem po vrnitvi domov nekatere preskusila tudi v razredu. Med učitelji matematike, zlasti v srednji šoli, je marsikje še vedno prisotno prepričanje, da uvajanje novih metod poučevanja pri dijakih zmanjšuje znanje matematike, ki tako postaja vedno bolj površno. Sama sem prepričana, da ustrezna, dobro pretehtana uporaba sodobnih orodij nasprotno lahko prispeva k globljemu razumevanju včasih sicer precej abstraktnih matematičnih pojmov. V razredu smo za začetek preskusili spletni kviz Kahoot. Pripravila sem nabor logaritemskih enačb in jih predelala v kviz izbirnega tipa. Kviz sem uporabila kot utrjevanje snovi. Običajno zadnje ura pouka niso najbolj učinkovite – dijaki so po nekaj urah ocenjevanja že utrujeni – zato je bila uporaba nove metode dela dobrodošlo presenečenje. Dijaki so bili tudi zaradi tekmovalne narave aplikacije bolj motivirani in so pri reševanju enačb aktivno sodelovali. Tako smo v eni šolski uri rešili kar lepo število enačb – nekatere na pamet, zahtevnejše pa so dijaki reševali v svoje zvezke. Take metode dela si še želijo, kar so v zaključni evalvaciji ure tudi jasno izrazili. Nekateri dijaki so izrazili željo, da bi izdelali svoj matematični Kahoot, in dogovorili smo se za vsebinsko ogrodje in pričakovano zahtevnost njihovega spletnega kviza. Učitelju je po izvedbi kviza dana možnost, da si ogleda posamezne rezultate udeležencev kviza, in si jih po potrebi tudi shrani. Dijaki, ki pripravljajo spletni kviz, morajo najprej seveda dobro poznati tematiko – torej bo tako njihovo znanje globlje. Poleg tega spoznavajo nova orodja, njihova digitalna pismenost se tako povečuje. In ne nazadnje, dijaki lahko nove metode dela uporabijo oz. predstavijo tudi pri drugih predmetih, in tako morda spodbudijo še kakšnega učitelja, ki sicer sodobnih metod pri pouku običajno ne uporablja. Ob koncu leta smo tako preskusili kar lepo število dijaških matematičnih Kahoot-ev na temo krivulj II. reda.
