Mojca Filipčič, Ginnasio Antonio Sema
V prispevku predstavljamo interpretacijo Shakespearjevih sonetov (natančneje Soneta 130) nekoliko drugače – s pomočjo stop-motion tehnike. Letos obeležujemo 400 obletnico smrti tega izjemnega dramatika in pesnika, poleg tega je omenjeni sonet na seznamu umetnostnih besedil pri Splošni maturi iz angleščine na višji ravni. Dijaki dobro poznajo tehnologijo, vsakodnevno jo uporabljajo v prostem času, manj pa za učenje. S projektom smo želeli vzpodbuditi dijake, da raziščejo možnosti, ki jih tehnologija ponuja, samostojno poiščejo informacije na spletu, jih uporabijo za oblikovanje lastne interpretacije, in tako izrazijo svojo kreativnost. Ker so dijaki na projektu delali v skupinah, je bil namen še razvijanje pripravljenosti za skupinsko delo, s ciljem skozi »premikajočese« papirnate figurice v stop-motion tehniki poustvariti znani sonet. Vizualno interpretacijo soneta smo si zastavili kot kombinacijo frontalnega in skupinskega dela v razredu, nadgrajeno s samostojnim in skupinskim delom v prostem času, kjer so pobudo in odgovornost za učenje v celoti prevzeli dijaki. V uvodnem predavanju smo z možgansko nevihto z dijaki na kratko povzeli znanje o avtorju in zgodovinskem obdobju. V nadaljevanju je posamezen dijak s pomočjo spletnih virov odgovoril na sklop vprašanj o avtorju in obdobju (webquest) in svoje izsledke predstavil razredu. Dijaki so v skupinah izbrali sonet za interpretacijo, pri kateri so si pomagali z informacijami na spletu. Sledila je predstavitev »stop-motion« tehnike. Osrednji del projekta je obsegal izdelavo natančnega scenarija, kjer so dijaki pri posameznemu verzu navedli, katere sličice morajo narisati in izrezati za posamezen kader (verz) ter opisali njihove premike. Ker so dijaki morali premikanje sličic uskladiti s časovnim intervalom govorjenega besedila (posameznega verza), so besedilo soneta predhodno posneli. Sledilo je fotografiranje kadrov in v zaključni fazi še pretvorba fotografij v obliko filma v »stop-motion« tehniki s podnapisi. Tovrsten pristop k interpretaciji umetnostnega besedila se je, kljub določenim omejitvam brezplačnih programov, izkazal za uspešnega, od dijakov je zahteval samostojnost, upoštevanje časovnih omejitev in omejitev tehnologije. Omogočal je izražanje lastnih idej in kreativnosti v povezavi z interpretacijo dela. Čeprav je nadzor nad posameznimi fazami projekta s strani učitelja manjši, je projekt skozi dobro načrtovanje (in poročanje) moč v celoti izvesti ne samo skozi kombiniran pristop ampak tudi izključno »online«.
