Bojan Kašuba, OŠ Mislinja
Cilji nas motivirajo, da se zavedamo razlike med tem, kje trenutno smo in s tem kaj želimo doseči. Učiteljeva vloga je, da učencem pomagamo postaviti realne cilje, jih skupaj z njimi spremljamo, jim jih pomagamo doseči in ovrednotiti. Doseženi cilj je praznik tako za učitelja kot za učenca. Učenje učenja spada v eno izmed temeljnih veščin, ki naj bi jo učenci usvojili za uspešno samostojno učenje. Ta veščina zajema sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju ter organizirati lastno učenje s pomočjo različnih e-gradiv ter dostopnimi aplikacijami. Učenci so pri uri zgodovine uporabili program Microsoft Sway, s pomočjo katerega so spoznavali, utrjevali in predstavljali svoja opažanja o Holokavstu. Program omogoča izdelavo interaktivnih poročil in predstavitev, ki so lahko objavljene na spletu ali shranjeni lokalno na računalniku. Predstavitev lahko izdeluje več učencev istočasno, pri tem pa si razdelijo vloge; nekateri učenci urejajo izgled predstavitve, medtem ko drugi vstavljajo vsebino. Osnovni namen dela z Microsoft Swayjem je ta, da so učenci aktivni »soustvarjalci« usvajanja znanja, učitelj pa njihov moderator/usmerjevalec. S tem sva sledila sodobnim metodičnim usmeritvam pouka v osnovni šoli, katerega cilj je postopno uvajanje učencev v samostojno ustvarjalno-kritično mišljenje, učenje z odkrivanjem in raziskovanjem. S pomočjo tako imenovane »sendvič metode«, sva sledila ciljem formativnega (sprotnega) spremljanja znanja pri pouku zgodovine, katerega namen je sporočanje povratnih informacij učencem o njihovem delu in učenju. Namen »sendvič metode« je bil, da učenec dobi uvid v kakovost svojega znanja in učenja ter izostri svoje doživljanje učenja, vedenja, zmožnosti aktualizacije in vživljanja. Povratno informacijo sva sporočila midva kot učitelja in pa sošolci (vrstniško vrednotenje) ob koncu tudi sami.
Povratna informacija se je nanašala na vprašanja:
• Kaj sem se novega naučil? / Na kaj sem ponosen?
• Kaj sem že vedel? / Na kaj sem ponosen?
• Kaj bi še lahko izboljšal?
Seveda je obstajala možnost, da bodo nekatere informacije za posamezne učence popolnoma nove, drugi učenci pa bodo svoje znanje le še poglobili in utrdili. Na ta način sva skušala upoštevati individualnost učencev. Z ustreznim stopnjevanjem, osebnim stilom poučevanja ter s sodelovanjem učencev smo uresničili cilj spodbujanja višjih nivojev mišljenja in razumevanja. Nenazadnje tudi razvijanje vrstniškega sodelovanja, vrednotenja ter razvijanja samovrednotenja.
