Nataša Vršič, Osnovna šola Milana Šuštaršiča Ljubljana
Jezikovne tehnologije so v vsakdanji rabi zbirno poimenovanje za različna računalniška orodja in aplikacije, ki izrabljajo obstoječe jezikovne (meta)podatke za razreševanje praktičnih dilem uporabnikov pri uporabi jezika. Pomagamo si s črkovalniki ali slovničnimi pregledovalniki, ki smo jih v večini navajeni uporabljati, ko pišemo besedila v elektronski obliki.Med produkte jezikovnih tehnologij štejemo tudi korpuse besedil s konkordančnikom (programskim vmesnikom). Ta uporabniku omogoča avtomatsko iskanje po besedilih.Za slovenski jezik so razvite jezikovne tehnologije tako za pisne, kakor tudi za govorne jezikovne vire.Govorni jezikovni viri izhajajo iz govora oz. govorne komunikacije, pisni jezikovni viri pa vsebujejo besede ali besedila, ki so večinoma značilna za pisno komunikacijo. Uporabniki na šolah zaradi dostopnosti pogosteje uporabljamo pisne jezikovne vire in sicer v veliki meri slovarje, redko pa korpuse – urejene zbirke besedil, kjer so v večini besedam dodane jezikovne informacije. Večino produktov jezikovnih tehnologij najdemo na spletni strani Slovenskega društva za jezikovne tehnologije (SDJT), ki je bilo ustanovljeno že leta 1998, v slovenskih osnovnih šolah pa sta njegovo delo in dosežki slabo poznani in izkoriščeni. Glavno vodilo sodobnega komunikacijskega pristopa pri preučevanju jezika je uporaba jezikovnih tehnologij, ki so prosto dostopne na spletu. Jezikovne tehnologije so odlično sredstvo za delo z nadarjenimi učenci. In ker učenje poteka vse življenje in če je v davni preteklosti pomenilo le zapisovanje v zvezek in učenje na pamet, v današnjem času zaradi svoje razširjenosti postaja uporaba sodobne tehnologije skoraj potrebna in ob pravilni uporabi predstavlja zelo dober učni pripomoček. Pokazala bom primer učenja in samostojnega učenja nadarjenih učencev v devetem razredu osnovne šole. Želela sem preveriti, ali učenci v Gigafidi, ki je jezikoslovno označen korpus znajo najti napake in jih rešiti. Gigafida ima namreč pri vsaki besedi pripisano osnovno obliko ali lemo in oblikoskladenjsko oznako. Ker je velika količina besedil in posledično besed ustvarjalcem narekovala avtomatsko označevanje, je prišlo do napak. Ker od nadarjenih učencev pričakujemo višje standarde znanja, pričakujemo, da te napake odkrijejo, ves čas pa jih usmerjamo h kritičnemu mišljenju in presojanju. Učencem lahko omogočimo samostojno uporabo virov, ki so kakovostni oz. jih vodimo takrat, ko zaradi avtomatiziranosti odkrijemo napake.
