Špela Frantar, Gimnazija Bežigrad
V letošnjem šolskem letu sem uvajala inovativni način poučevanja s pomočjo formativnega spremljanja transverzalnih veščin pri pouku zgodovine. Formativno spremljanje dijakovega dela je pomemben proces v šolski praksi, ki učitelju omogoča prepoznavanja dijakovega napredka s pomočjo eListovnika, formativno spremljanje izbrane transverzalne veščine, še zlasti dela z zgodovinskimi viri, ponuja pa tudi smernice h kakovostnejšemu pouku. Razvojni e-listovnik je elektronsko orodje, ki nam v razdelku Moje učenje omogoča načrtovanje, spremljanje in vrednotenje dijakovega dela in njegovega učenja. Načrtovanje dijakovega dela poteka v korakih: preko prepoznavanja in aktiviranja predznanja do oblikovanja učnih ciljev in strategij ter skupnih kriterijev uspeha, do predpostavljanja učne strategije, zbiranja dokazov in samorefleksije. Predstavila bom primer dobre prakse, in sicer uporabo eListovnika na dveh učnih sklopih, in sicer Združitev Italije ter Kolonializem in imperializem. Na podlagi konkretnega učnega sklopa bom predstavila svojo izkušnjo dela z Maharo od popolnih začetkov do nadgradnje v poskusnem uvajanju veščin dela z viri ter digitalnih kompetenc, ki sem jih razvijala z dijaki pri obravnavi učne teme. Pri prvem učnem sklopu sem se osredotočala na pomen skupinskega dela in pravila dobrega sodelovanja in komuniciranja, na tvorjenje kvalitetnih vprašanj na podlagi dela z različnimi zgodovinskimi viri, na načrtovanje procesa in pomen Bloomove taksonomije pri oblikovanju učnega lista. S pomočjo povratne informacije oziroma kritičnega prijateljevanja so dijaki svoje izdelke nadgrajevali in na ta način usvajali novo učno snov. Pri drugem učnem sklopu pa sem pozornost dijakov preusmerila na individualno delo z zgodovinskimi viri s pomočjo IKT. Dijaki so morali v skladu z elementi formativnega spremljanja oblikovati učne cilje in kriterije uspešnosti ter načrtovali strategije, s katerimi bodo zastavljene vsebinske in veščinske cilje tudi dosegali. Znova je bilo v ospredju kritično prijateljevanje in pomembnost dobre povratne informacije, ki je morala biti podana v skladu z naprej opredeljenimi kriteriji. S tem so dijaki lahko svoje znanje in veščino izpopolnjevali, prav tako pa skozi celoten proces razvijali digitalne kompetence, ki so ključne v 21. stoletju za razvoj digitalne pismenosti. Dijaki so bili z načinom dela zadovoljni, pojavljale so se sicer določene pomanjkljivosti in opažene so bile nekatere slabosti, a ključno je bilo za njih spoznanje, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje.
