Vesna Tofant, Vrtec Šentjur
Računalnik je postal del našega vsakdana, kar ne moremo spremeniti oziroma zavrniti. Otroci so zasičeni z IKT tehnologijo. Moje mnenje je, da je primarna naloga vzgojno izobraževalnih institucij, da jim vso to tehnologijo predstavimo v pravi luči, jih naučimo pravilne in koristne uporabe, komuniciranja z njo ter kritičnega odnosa. Če hočemo slediti hitremu tempu razvoja v tem svetu, se moramo ves čas izobraževati in nadgrajevati svoje znanje na vseh področjih, predvsem na področju IKT tehnologije, da ne bodo otroci korak pred nami. Marjanovičeva v članku »Vloga jezika in socialnih kontekstov pri razvoju mišljenja in oblikovanju znanja« poudarja, da moramo odrasli v kombinaciji s socialnimi interakcijami nuditi oporo – »zidarski oder« otroku, na vseh področjih dejavnosti in ne obratno. Le tako lahko otroci rešujejo težke miselne izzive, ki jih tako pomikajo proti cilju (Marjanovič, 2/2011, str.74). Prav pa je, da kdaj tudi priznamo, da ne znamo, ne vemo in se skupaj učimo. Tako je tudi moja poklicna pot rasla in se razvijala. Ker pa sem človek ki ima veliko težnjo in željo po novostih in nadgradnji svojega znanja je zdaj moja dolgoletna želja po ustvarjanju stop – motion animacije v skupini predšolskih otrok končno uzrla luč sveta. Otroci so pri izdelavi animiranega filma uživali, se likovno izražali, ko so izdelovali sceno in figure. Dejavnost jim je omogočila, da so na kratek in razumljiv način z likovnimi elementi ustvarili zgodbo. Skozi delovni proces so razvijali ročne spretnost, natančnosti, potrpežljivosti in krepili medsebojne odnose. Učili in spoznavali so uporabo enostavnih AV pripomočkov (digitalni fotoaparat, snemalnik zvoka, spletna kamera, mikrofon, računalniški program Monkey jam…). Otroci so si enakomerno porazdelili delo po svojih močnejših področjih, saj je dejavnost kompleksna in lahko vsak izmed njih izrazi svoje močnejše področje. Nekateri so se likovno izražali, spet drugi, so brali vezni tekst, tretji so uživali v fotografiranju, ustvarjanju zvokov…
