Lidija Grubelnik, OŠ Sladki Vrh
V prispevku želimo predstaviti, kako pomembno je učenje v naravi izven okvirjev učilnic, predpisanih predmetnih področij in tem učnih načrtov. Na OŠ Sladki Vrh že skoraj desetletje izvajamo tridnevne tabore za nadarjene učence. Namen taborov je širitev in poglabljanje vseživljenjskih znanj in preseganje ciljev učnih načrtov, ne glede na predznanje otrok. Učenci v okviru taborov samostojno pridobivajo znanja v heterogenih skupinah pod mentorstvom učiteljev. Pri tem je izpostavljeno sodelovalno učenje med učenci. Tabore izvajamo izven šolskega okoliša, v CŠOD, kjer nam nudijo le nastanitvene možnosti. Učenci lahko na ta način sami izbirajo svoj delovni oziroma ustvarjalni prostor, tudi časovno niso obremenjeni kot v šoli. Delavnice tabora pripravljamo učitelji sami. Vsako leto se trudimo najti skupno ¬– vodilno temo tabora, ki povezuje čim več predmetnih področij. Izpostaviti želimo eno izmed vodilnih tem taborov, zlati rez. Učenci so bili izzvani prepoznati čim več geometrijskih likov v enem najbolj znanem logotipu na svetu in poiskati zakonitosti med zapisanimi števili v logotipu. To je učence vodilo do zlate spirale in Fibonaccijevega zaporedja. Matematične zakonitosti so učencem pomagale pri likovnem izražanju, ki jih je vodilo do enega največjih znanstvenikov in umetnikov, Leonarda da Vincija. Konkreten primer reševanja problema je pokazal, da lahko določeno vsebino obravnavamo z različnih predmetnih področij, tako naravoslovja kot družboslovja. Naloga učiteljev je bila le poudariti medpredmetno povezovanje znanj in učenje iz naravnih zakonitosti. Učenci so individualno odkrivali zakonitosti zlatega reza v naravi. S pomočjo fotoaparatov in informacijske tehnologije so prenesli slike narave na računalnik, nato so z merjenjem in izrisovanjem zlatih spiral proučevali zakonitosti zlatega reza s posnetkov v naravi. Učenci so navdušeni nad tovrstnimi metodami in oblikami dela. Otrokom mora biti postavljen izziv, možnost samostojnega načrtovanja učnega procesa in raziskovanja v naravi. Tako si nevede svoja znanja razširjajo že samo z natančnim opazovanjem narave. Z opisanim načinom dela ne želimo doseči le konceptualnih in proceduralnih znanj. Trajno znanje dajejo učencem prav problemska znanja. Informacijska tehnologija je pri tem samo orodje, ki omogoča učencem hitrejše in kvalitetnejše doseganje ciljev. Zagotovo pa se na ta način ne more poučevati vseh učencev vsakodnevno.
