Nataša Himmelreich, Oš Mokronog
Vrednotenje nam v trenutnem šolskem sistemu predstavlja velik izziv, saj hkrati preverja kakovost našega poučevanja in znanje učencev. Pogosta dilema učiteljev pri današnjem poučevanju je, kaj vse in predvsem kako naučiti učence. V okolju, kjer poučujemo, imamo možnost izbiranja različnih razpoložljivih medijev, s katerimi želimo kakovost znanja vsako leto izboljšati. Zato potrebujeta učitelj in učenec povratno in hkrati kakovostno informacijo o predhodnem znanju, ki lahko v prihodnje pozitivno vpliva na učenje. Kako izvesti učinkovito formativno preverjanje pri likovni umetnosti? Formativno spremljanje učencev pri likovni umetnosti sem začela z učenci 6. razreda. Učenci so v petih letih šolanja pridobili veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Moja in učenčeva prva faza preverjanja znanja je ugotoviti, koliko znanja in veščin so učenci pridobili. Ker se likovni problemi delijo na pet področij, je potrebno preveriti vsa (petkrat v šolskem letu). Preverjanje lahko naredi učitelj ali učenec sam. V našem primeru se učenec oceni sam, in sicer po predhodnih vprašanjih učitelja. Učenec svoje znanje in neznanje v obliki kratkih odgovorov zabeleži s pomočjo prenosnih računalnikov (wordov dokument s tabelo, razdeljen na pet področij). Po obravnavi likovnega problema si učenec zapiše tudi cilje, ki jih bo moral z reševanjem likovne naloge doseči pri svojem praktičnem delu (likovni izdelek – risba, slika, grafika, kip/relief, prostorska tvorba). Druga faza je digitalizacija likovnega izdelka (tablica, pametni telefon, digitalni fotoaparat). V tretji fazi si učenec oblikuje svojo mapo na mrežnem disku. V njo vstavi podmapo predmeta, v katero vloži še dodatnih pet map po likovnih področjih. V vsako mapo do konca šolskega leta sistemsko vlaga dokumente o predznanju likovnega področja, cilje nove likovne naloge in likovni izdelek. Nekateri učenci so v mapo vložili tudi svoje zapise iz zvezka. Učitelj ima možnost vpogleda v posamezno mapo učenca in sprotnega preverjanja aktivnosti učenca. Prednost takšnega načina je tudi v tem, da ima učenec ob koncu osnovnošolskega šolanja zbrano celotno likovno mapo svojih izdelkov. Priprava takšnega načina formativnega spremljanja zahteva več časa in doslednosti učenca in učitelja.
