Gašper Grat, SPSŠ, Šolski centra Slovenske Konjice
Dijaki SPSŠ Zreče so pokazali precej kreativnosti, saj so s pomočjo mentorjev izdelali didični pripomoček za krmiljenje nizkonapetostnih električnih signalov s pomočjo krmilnika SIEMENS S7-200. Pripomoček pokriva področje uporabe logičnih operacij za usmerjanje signalov. V šoli ga lahko uporabljamo v kombinaciji s pnevmatičnimi in/ali električnimi sistemi, ali pa kot samostojno učno enoto.
Za usvajanje učnih vsebin je pripomoček precej univerzalen in ga dijaki uporabljajo na naslednjih področjih:
- pri usvajanju predpisanih učnih vsebin,
- pri izvedbi tehniških in informativnih dni za predstavitev devetošolcem,
- pri predstavitvah šole na različnih osnovnih šolah ter tematskih prireditvah.
Pri usvajanju predpisanih učnihvsebin dijaki osnove krmilne logike že poznajo saj delo s krmilnikom predstavlja višjo stopnjo avtomatizacije na srednjih šolah. Najprej kot učitelj predstavim osnove: namen, razlike med predhodno naučenimi metodami krmiljenja in posebnosti. Preučimo in preizkusimo osnovne krmilne sheme v različnih kombinacijah. V tej fazi zraven didaktičnega pripomočka uporabljamo tudi druge periferne naprave, ki služijo predvsem vizualizaciji krmilne naloge (elektromagnetni ventili, pnevmatični valji…). V drugem delu tega tematskega sklopa imajo dijaki proste roke za lastno kreativnost. Pri tem imajo na voljo za uporabo le dotični pripomoček, ki s pomočjo lučk, vgrajenih v tipke pripomočka, nudi vizualizacijo izhodnih krmilnih signalov, ne da bi za to potrebovali še dodatne periferne naprave. Sam jim predlagam različne praktične naloge kot so utripanje ene luči pod različnimi pogoji (čas, število utripov, hitrost utripanja), izmenično utripanje dveh ali več luči, časovno pogojen varnostni dvoročni vklop izhodnega signala… Teh nalog se morajo dijaki lotiti samostojno, brez kakršnihkoli dodatnih navodil. Vsekakor imajo proste roke za preučitev in izvedbo krmilnih nalog po njihovi lastni presoji. Tako so dijaki samoiniciativno izvedli npr. funkcijo krmiljenja semaforja, železniškega prehoda… V tretjem delu tega sklopa pa se po deduktivni metodi lotimo iskanja napak v sistemu. Dijaki so seznanjeni s funkcijo, ki bi jo predhodno sestavljen krmilni sistem moral opravljati, vendar je ne, saj je v enem ali več podsistemih (stisnjen zrak ne pride do pnevmatične komponente, električni vodnik ni povezan ali ni dobro spojen, zapis krmilnega programa je napačen…) vgrajena napaka. Dijaki morajo napako diagnosticirati in nato seveda odpraviti.
Pri izvedbi tehniških in informativnih dni za predstavitev devetošolcemnapravo uporabljamo v kombinaciji s pnevmatičnimi in električnimi sistemi. Cilj je namreč, da jim prikažemo čim večji možni obseg krmilnih sistemov. Predstavitev temelji predvsem na principu, opisanem v tretjem delu sklopa prejšnjega odstavka (prikaz možnosti pojava napak, njihovo odkrivanje ter odpravljanje).
Pri predstavitvah šole na različnih osnovnih šolah ter tematskih prireditvahpa pripravimo manjše delavnice, kjer udeležence najprej poučimo o osnovnih treh logičnih funkcijah IN, ALI ter NE, nato pa z usvojenim znanjem ter pripomočkom izvajamo preproste naloge prižiganja lučk na različne načine. Osnovnošolci običajno pri tem pokažejo precej interesa in kreativnosti, saj niso obremenjeni z ostalimi teoretičnim podlagami in zakonitostmi v krmilni tehniki.”
