Frančiška Hvalc, OŠ Planina pri Sevnici
Pri pouku tehnike in tehnologije sem želela, da bi učenci sami postali odgovornejši za svoje delo in s tem tudi za rezultate dela. Dejansko sem dala učenje v roke učencem. To mi je omogočilo formativno spremljanje. Razen cilja, da bi postali odgovorni za svoje delo, sem želela razvijati veščine komuniciranja, raziskovanja, kritičnega mišljenja in dela z viri. Hkrati s tem so razvijali tudi IKT kompetence, ki so prav tako ključnega pomena v njihovi prihodnosti, tako pri izobraževanju kot kasneje pri zaposlitvi. V okviru formativnega spremljanja sem izvajala pouk na dveh šolah pri sklopih Trdnost papirja in Lesna gradiva v 6. razredu (programsko orodje Mahara) ter Kovine in Energetika v 8. razredu (programsko orodje Oblak 365). S pomočjo obeh orodij so učenci izvedli vse faze formativnega spremljanja: ugotavljanje predznanja, postavljanje ciljev, iskanje strategij za doseganje zastavljenih ciljev, zbiranje dokazov, kritično prijateljevanje (sošolci, učiteljica), dajanje povratnih informacij, vrednotenje in samoevalvacija. Veliko časa smo namenili praktičnemu pouku. Pri tem so učenci postali pozornejši na to, kakšni naj bi bili končani izdelki, predstavitev, govorni nastop, saj so že vnaprej skupaj z mano jasno postavili kriterije in merila za vrednotenje. Pri kritičnem prijateljevanju so znali argumentirati kaj je dobro, kaj je slabo, znali so dati napotek za izboljšavo. Znali so sprejeti kritično prijateljevanje sošolca in učiteljice ter izboljšati izdelke (večina učencev). Na koncu so znali ovrednotiti svoj izdelek in argumentirati zakaj so ga tako ovrednotili. Ugotavljala pa sem, da imajo nekateri učenci težave tako s pisnim kot ustnim izražanjem. Nekateri njihovi zapisi so bili okorni in skromni. Mahara, predvsem pa Oblak 365 sta služila učencem tudi kot učno okolje. V sklopu formativnega spremljanja sem uporabila obe orodji. Skupaj z učenci sem ugotovila, da je Oblak 365 bolj prijazen do uporabnikov. Učenci 8. razreda so v okviru projekta EUfolio pretekli dve leti delali v okolju Mahare, v okviru projekta ATS2020 pa so za formativno spremljanje uporabljali Oblak 365. Ugotovili so, da jim je bilo delo v Oblaku 365 lažje.
