Manca Griljc, OŠ Marije Vere

3D oblikovanje je sodoben pristop k pouku likovne umetnosti. Osnove, ki se jih na takšen način naučijo učenci, so odskočna deska za nadaljne izobraževanje, katerega usmerjenost predstavlja pespektivno področje. Učenci po usvojenih osnovah digitalnega kiparjenja sami nadgrajujejo svoje znanje, soustvarjajo učni proces, se aktivno vključujejo v pouk in hkrati urijo veščine vodenja in sodelovanja. Na delavnici bomo v programu Sculptris izdelali digitalni kip in se skozi učno uro pogovorili o prednostih in slabostih takšne sodobne izvedbe pouka. Cilj delavnice je udeležence seznaniti z možnostjo digitalnega kiparjenja, ki je kot osnova 3D oblikovanja, uporabna pri predmetih likovna umetnost, zgodovina, geografija, kemija, fizika, matematika… Prav tako pa učence in udeležence usmeriti na področja, ki so aktualna in perspektivna pri tehnologiji, razvoju in nenazadnje na trgu dela. Razlike med tradicionalnim in digitalnim načinom kiparjenja odpirajo dileme o izbiri učne metode in postopka. Na eni strani gre za oblikovanje fizične forme, na drugi digitalne, ki s 3D printanjem pridobi fizično. Na eni strani za uporabo fizičnih orodij, na drugi digitalnih. Odvzemanje in dodajanje materialov -kje so prednosti in kje pomanjkljivosti? Pri tradicionalnem kiparjenju dobimo en končni izdelek, digitalno kiparjenje pa zaradi možnosti shranjevanja posameznih korakov, omogoča več variacij. Pri prvem imamo izdelek ves čas pred očmi, medtem ko izdelek pri digitalnem kiparjenju vidimo šele ob zaključku procesa. Kateri pristop predstaviti učencem? Kje je učenec bolj aktivno vključen v proces učenja in poučevanja, kje je motivacija močnejša? Kljub temu, da digitalno kiparjenje v procesu izdelave nudi možnosti, ki olajšajo potek dela, pa je nezanemarljiva umetniška vrednost likovnih del, saj je to osnovna bit umetnosti. Stvaritev, ki so jo izdelale človeške roke z vso svojo senzibilnostjo in čutnosto, le s težavo zamenjajo računalniško zasnovani in industrijski izdelki. Ali torej tradicionalno kiparjenje naredi boljšega umetnika ali obratno? Ali dobrega umetnika naredi kreativnost ali izbira orodja? Ali so digitalno ustvarjene umetnine preveč popolne in prav človeške “napake” (neenakomerna tekstura, nesimetričnost…) naredijo likovno delo umetnino? Ali je digitalno kiparjenje korak naprej ali nazaj za likovno umetnost?