Irena GoleOŠ Bršljin, Novo mesto

Kdaj je učenec odgovoren za svoj učni uspeh? Na kakšen način spodbuditi učenca, da postane sam odgovoren za učenje? Ali ima učitelj sploh moč, da spodbudi učenca, da postane odgovoren za svoje dosežke? Formativno spremljanje in preverjanje učenčevega napredka je način poučevanja, kjer učenec razvije spretnosti in veščine, ki vodijo v samostojnost in tako lahko začne prevzemati odgovornost za lasten uspeh. Učitelj preko različnih dejavnosti in s pomočjo sodobne tehnologije usmerja učence k razmišljanju o dosežkih, s čimer se povečuje njihova vključenost v spremljanje lastnega učnega procesa, posledično pa tudi njihova odgovornost za lastno delo in kakovost dosežkov. Pri tem se ustvarja učno okolje, ki učence spodbuja k večji aktivnosti, učinkovitejšemu učenju, zavzemanju za kakovostno znanje in prevzemanju odgovornosti za to. Pomemben vidik je tudi medvrstniško sodelovanje v vseh fazah učnega procesa, saj se s tem gradi pozitivna klima v razredu, učenci pa se preko pogovora in poglobljenega skupnega razmišljanja ter skozi odkrivanje, raziskovanje in razpravo učijo tudi drug od drugega. Po načelu formativnega spremljanja znanja smo se v 5. razredu osnovne šole Bršljin pri slovenščini učili pisati besedilo z značilnostmi ljudske pravljice. Iz različnih gradiv in z uporabo različnih tehnologij smo najprej iskali ljudske pravljice in ugotavljali njihove temeljne značilnosti. Nato smo iskali odgovore na vprašanje: »Kako bom vedel/a, da sem napisal/a dobro besedilo z značilnostmi ljudske pravljice?« in tako oblikovali kriterije uspešnosti. Z različnimi dejavnostmi smo pridobivali dokaze o učenju in se urili v dajanju kvalitetnih povratnih informacij, ki učencem pokažejo njihov napredek. Hkrati smo s sodelovanjem in vrstniškim vrednotenjem spodbujali kritično prijateljevanje, se spraševali o svojih dosežkih in kako bi jih še izboljšali. Pri vseh aktivnosti je bila naša opora sodobna tehnologija, saj smo z njeno pomočjo raziskovali in beležili naše ugotovitve. S takim načinom dela so šli učenci skozi vse pomembne faze izgrajevanja spoznanj – raziskovali so vire, zbirali podatke in jih analizirali, ugotavljali skupne značilnosti in razlike, sklepali in razpravljali o ugotovitvah. S tem jim je bilo omogočeno izgrajevanje znanja s pomočjo izkušenj, kar zagotavlja večjo trajnost znanja in njegovo uporabnost v novih situacijah, npr. pri pisanju drugih vrst besedil.

 

Deli objavo
Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter